Kakor smo vajeni pri mojih receptih, je ta “sladkorček” nastal, ker se nekaj drugega ni izšlo. Haha. Nameravala sem narediti fensi šmensi srčke za Valentinovo v najbolj roza silikonskem modelčku, ampak se ta romanca ni izšla, ker roza silikonskega modelčka seveda ni nikjer. Niti v čisto zamrznjenem in najtemnejšem delu zamrzovalnika, kjer se itak vse izgubi med grahovimi zrni in starimi višnjami. Našla pa sem modelčke za mafine. Ves dan se mi luštajo Rises Pises čokoladice…Že sam vonj bi me potolažil. Pa sem šla all in.
Tokrat ti ne dam recepta. Ker ga ni. Delala, vlivala, razsula (malo v posodo malo ne) sem čisto po občutku in vonju. Ko se mi je zdelo, da v arašidovo maslo skoraj ne morem fizično vmešati več kokosove moke kakor sem jo že, sem še vedno lahko dodala par sto tisoč gramov (z lahkoto) in masa še vedno ni bila dovolj kompaktna. Kasneje sem se spomnila večih stvari. Ena izmed teh je bila, da bi lahko maso, preden sem začela oblikovati kroglice z dlanmi, malo ohladila v zamrzovalniku/hladilniku. In da bi še vedno lahko dodala več kokosove moke, ker, za koga pa šparam?
